[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.To je Du0 an s svojim partizanstvom Ïe storil, bilnad to sku0 njo zgroÏen in je nikomur ni priporoãal, vbistvu bliÏji Heideggerju kot Nietzscheju.Jaz sem mu ugovarjal, da je to, kar tako analitiãnoprepriãljivo ugotavlja, res smrt boga, vendar smrtsocialnega, podruÏbljenega boga, ki je bil Ïe od vsegazaãetka postavljen na dvomljive temelje in ki zato nik-dar ni bil zares obstojen.In da Bog Ïivi naprej tam, kjerje paã njegovo avtentiãno prebivali0 ãe ne v druÏbi inv Cerkvi, ampak v ãlovekovi du0 i, pri ãemer sem celo jazosebno porok njegovega obstoja.Du0 an pa je tega mo-jega Boga zavraãal z voluntarizmom prav s tistimnevarnim voluntarizmom, ki nam je prizadejal tolikohudega in ki je slednjiã ubil tudi Boga samega.Kadar jebil najbolj prizanesljiv, ga je odpravil z mojo ãisto zaseb-no zadevo.Nazadnje pa mi je vedno zastavil vpra0 anje:»Kak0 en Bog pa je to, ãe je zabubljen v tvojo notranjost,ãe ne preÏema vsega sveta in ãe se ves svet ne ogledujev Njem?«Tako sem s svojim Bogom vedno vstal od mize zobãutkom sramu in krivde, kot da sem edini na svetu, kikljub vsem porazom vztrajam pri ãlove0 ki samovolji.Tedaj se mi slovenske interpretacije Martina Heideg-gerja 0 e niso upirale, kot se mi upirajo danes, pa ãeprav279 O SVOBODI IN BOGUBESeDAbi moral vedeti, da na Slovenskem skoraj vsako mi0 lje-nje poprime ideolo0 ko zadrtost.Tudi Nietzscheja semsprejemal kot strastnega nihilista, ne pa tudi kot zgro-Ïenca, ki ob smrti Boga alarmantno bije plat zvona.Resno sem jemal celo besediãenje o koncu metafizike,pa ãeprav je prihajalo iz ust neosholastikov, ki so se brezkonca in kraja ukvarjali s stvarmi, ki jih po Descartesuin Pascalu nihãe veã ne jemlje resno.Resno sem tudisam brezkonãno razpredal o Biti, ko bi moral Ïe zaradiontolo0 ke diference vedeti, da ãloveku ni dostopno niãkaj takega in da ãlovek komaj kaj ve o samem sebi.Za-nimala me je objektivna resniãnost sveta, ãeprav je bilmoj ãlove0 ki problem eksistencialne narave in mojepoglavitno vpra0 anje ni bila Bit, temveã vsebina bivanja.Danes mi za odgovor na to pretenciozno vpra0 anje za-dostuje naravna teologija Karla Bartha, v kateri je sicerheideggerjanska Bit zamenjana z Bogom, odgovor panedvoumen: Bog nam je dostopen samo po javljanjuBoga samega, niã drugaãe kot v Stari zavezi, se pravi pomilosti.Pika.V temelju slovenske interpretacije Heideg-gerja sicer ni nemorala, je pa amorala popolno ne-zanimanje za ãlovekova eksistencialna in moralna vpra-0 anja.In ãe Ïe moramo imeti Heideggerja tudi za vsak-danjo rabo, potem je veliko primerneje, da v zvezi znjim ne govorimo o koncu metafizike, temveã o eksis-tencializmu.O tistem eksistencializmu, ki je navzoã v280 O SVOBODI IN BOGUBESeDAsvetu Ïe od Avgu0 tina dalje in ki ga je najtoãneje opre-delil Kierkegaard, ko je dejal, da ni mogoãe Ïiveti naosnovi vrednot »iz druge roke«, temveã le po lastnisku0 nji in osebni odloãitvi, ker je konkretno in osebnopaã resniãnej0 e od splo0 nega in abstraktnega.In da smov poloÏaju, ko nismo sposobni zgrabiti Resnice same,paã dolÏni ostati v mejah lastne konãnosti in relativnos-ti, pa ãeprav nam pri tem ostane le na0 osebni svet.Tosicer ni veã ãisto do kraja kr0 ãansko, je pa najbliÏje Ose-bi, v kateri je ãlovek svoj lastni cilj in je tudi sveto le delãloveka.Danes se tudi spra0 ujem, zakaj sva se s Pirjevcemsploh prepirala, ko sva imela vendar oba prav in obanarobe.Danes bi najbrÏ Du0 anu odgovoril s Pascalomali Berdjajevom, vendar bi bil s svojim intimnim Bogomveliko samozavestnej0 i, veliko stabilnej0 i, brez nostalgi-je po minulih bogovih in brez potrebe po tem, da bi jihpriklical nazaj v svet kot nekaj svetega in obveznega zavse ljudi.Res pa je, da bi me 0 e vedno spremljal obãutekkrivde in sramu, ãeprav bi bil tokrat ta obãutek nekoli-ko drugaãne narave.âe niã drugega, bi moral priznati,da prav nobenega metafiziãnega problema 0 e nisemre0 il in da je ta problem tudi nere0 ljiv
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
